Anu

| Funkcija = oče neba, kralj bogov, gospodar ozvezdij | Slika = Cuneiform sumer dingir.svg | Opis = Anu, sumerski klinopisni znak za Anuja iz obdobja Ur III | Grški zapis= | Ime v hieroglifih= | Ime v tuji pisavi= | Prebivališče= severni pol, ozvezdje Zmaj | Kultno središče= | Orožje= | Gora= | Simbol= ''dingir'' | Smer neba= | Letni čas= | Dan= |planet=Uran, possibly Saturn | Mantra= | consort= Uraš (zgodnja Sumerija),
Ki (pozna Sumerija),
Antu (vzhodnosemitska) | Starši= Apsu in Tiamat (sumerski),
Anšar in Kišar (vzhodnosemitski) | Sorodniki= Ereškigal (starejša sestra) in Inana (sestra dvojčica), v nekaterih virih Iškur/Hadad | Otroci= Enlil, Enki, Nikikurga, Nidaba, Baba, v nekaterih različicah Inana | Predhodnik= | Naslednik= | Nasprotnik= |Greek_equivalent=Uran, Zevs |Roman_equivalent=Caelus, Jupiter |Canaanite_equivalent= El }}

Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije. Za Anuja je veljalo, da je vrhovni vir vse oblasti nad drugimi bogovi in umrljivimi vladarji. V enem od besedil je opisan kot ''"tisti, ki vsebuje celotno vesolje"''. Poistovetili so ga s severnim ekliptičnim polom s središčem v ozvezdju Zmaj. S sinovoma Enlilom in Enkijem je tvoril najvišjo božansko triadi, ki je poosebljala tri pasove ozvezdij nebeškega oboka. V času najzgodnejših pisnih besedil so ga častili bolj redko. Častili so predvsem njegoveg sina Enlila, za najvišje božanstvo svojega panteona pa so skozi celo mezopotamsko zgodovino govorili, da poseduje ''anûtu'', se pravi ''božansko moč''. Anujeva primarna vloga v mitologiji je bila vloga praočeta Anunakov, glavnih božanstev sumerske religije. Njegovo primarno kultno središče je bil Uruk. V akadskem obdobju (okoli 2334-2154 pr. n. št.) je njegovo vlogo v Uruku prevzela kraljica nebes Inana.

Unujeva družica v najzgodnejših sumerskih besedilih je bila boginja Uraš, kasnejša boginja Ki, v akadskih besedilih boginja Antu, katere ime je ženska oblika imena Anu. Anu se na kratko pojavi v akadskem ''Epu o Gilgamešu'', v katerem ga njegova hčerka Ištar (vzhodnosemitska različica Inane) pregovori, da ji da nebeškega bika, da bi ga poslala v napad na Gilgameša. Postranska posledica napada je bila Enkidujeva smrt.

V drugi legendi Anu ukaže umrljivemu junaku Adapi, naj zlomi krilo južnemu vetru. Ponudi mu hrano in vodo nesmrtnosti, kar Adapa zavrne, ker ga je Enki opozoril, da mu bo Anu ponudil hrano in vodo smrti. V starodavni hetitski religiji je Anu bivši vladar bogov, ki ga je strmoglavil sin Kumarbi, mu odgriznil spolovilo in rodil boga viharja Tešuba. Tešub je strmoglavil Kumarbija, maščeval Anujevo pohabljenje in postal novi kralj bogov. Zgodba je bila osnova za kasnejšo zgodbo o kastraciji Urana v Heziodovi ''Teogoniji''. V Wikipediji