Aids

| alt = Rdeč trak v obliki mašne | field = Infektologija | synonyms = akvirirani imunski deficitni sindrom, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti | symptoms = zgodnji: gripi podobna bolezen
poznejši: povečane bezgavke, vročina, izguba telesne mase | complications = oportunistične okužbe, tumorji | onset = | duration = dosmrtno | causes = virus humane imunske pomanjkljivosti (HIV) | risks = izpostavljenost krvi, materinemu mleku, spolno občevanje | diagnosis = preiskave krvi | differential = | prevention = varna spolnost, zamenjava igel, obrezovanje moških, predizpostavitvena profilaksa, poizpostavitvena profilaksa | treatment = protiretrovirusno zdravljenje | medication = | prognosis = Ob zdravljenju je pričakovana življenjska doba skoraj normalna.
Brez zdravljenja znaša pričakovana življenjska doba 11 let. | frequency = 1,8 milijona novih primerov (2016)
36,7 milijona okuženih s HIV (2016) | deaths = 1,0 milijona (2016) }} Akvirírani imúnski deficítni sindróm (), znan s kratico AIDS ali aids [ájts], ga poznamo tudi kot sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti, je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči okužba z virusom humane imunske pomanjkljivosti (HIV). Po začetni okužbi se pri osebi včasih ne pojavi noben simptom, večinoma pa se pojavi kratko obdobje gripi podobne bolezni. Temu običajno sledi dolgotrajno obdobje brez simptomov. Ko okužba napreduje, prizadene imunski sistem, zaradi česar se poveča tveganje za pojav pogostih okužb, kot je tuberkuloza, drugih oportunističnih okužb in tumorjev, ki redko prizadenejo ljudi z neokrnjenim imunskim sistemom. Te pozne simptome okužbe imenujemo akvirirani imunski deficitni sindrom (aids). To stanje je pogosto povezano tudi z nenamerno izgubo telesne mase.

Virus HIV se širi predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi (vključno z analnim in oralnim spolnim občevanjem), okuženimi transfuzijami krvi, podkožnimi iglami ter s prenosom z matere na otroka med nosečnostjo, ob porodu ali pri dojenju. Nekatere telesne tekočine, npr. slina in solze, virusa HIV ne vsebujejo. Načini preprečevanja vključujejo varno spolnost, program zamenjave igel, zdravljenje okuženih oseb, predizpostavitveno in poizpostavitveno profilakso ter obrezovanje moških. Pri otroku je bolezen pogosto mogoče preprečiti s protiretrovirusnimi zdravili. Za okužbo s HIV ni zdravila ali cepiva, vendar pa protiretrovirusno zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in pričakovano življenjsko dobo skoraj popolnoma približa normalni. Zdravljenje je priporočljivo uvesti takoj, ko je postavljena diagnoza. Brez zdravljenja znaša povprečni čas preživetja po okužbi 11 let.

Leta 2016 je bilo z virusom HIV okuženih približno 36,7 milijona ljudi, zaradi bolezni pa je tega leta umrlo 1 milijon bolnikov. Leta 2016 je bilo 300.000 novih primerov HIV manj kot leta 2015. Večina okuženih živi v Podsaharski Afriki. Od časa odkritja aidsa (v začetku 1980-ih let) do leta 2017 je bolezen po ocenah povzročila 35 milijonov smrti. HIV/AIDS se šteje za pandemijo — izbruh bolezni, ki je zajel široko geografsko območje in se aktivno širi. Virus HIV se je konec 19. ali v začetku 20. stoletja razširil iz zahodnega dela centralne Afrike. Aids so leta 1981 prvi opredelili ameriški Centri za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), vzrok – okužba s HIV – pa je bil ugotovljen v začetku 1980-ih let.

HIV/aids ima na družbo velik vpliv tako kot bolezen kot tudi kot vir diskriminacije. Bolezen povzroča tudi veliko gospodarsko breme. O bolezni in njenem povzročitelju obstajajo številna zmotna prepričanja, npr. mnenje, da se virus HIV lahko prenaša z običajnim nespolnim stikom. Postala je predmet številnih kontroverznosti, povezanih z religijo, vključno s stališčem Rimskokatoliške cerkve, da ne podpre kondoma kot načina za preprečevanje širjenja bolezni. Deležna je mednarodne zdravstvene in politične pozornosti, raziskave na tem področju pa so izdatno financirane. Vsako leto se 1. decembra obeležuje svetovni dan boja proti aidsu. V Wikipediji