Mjanmar

V Burmi imajo veliko raznovrstnih avtohtonih kultur. Večina je predvsem budistična in burmanska. Na burmansko kulturo so vplivale kulture sosednjih držav. To se kaže v jeziku, kulinariki, glasbi, plesu in gledališču. Na umetnost, še posebej literaturo, so v preteklosti vplivale lokalne oblike teravadskega budizma. Narodni ep Burme, Jama Zatdo (''Yama Zatdaw''), je priredba indijskega epa ''Ramajana'', nanj so močno vplivale tajska, monska in indijska različica igre. V Burmi v budizmu častijo ''nate'' (duh), ki vključuje zapletene obrede za pridobitev naklonjenosti enega od 37 natov panteona.

V tradicionalnih vaseh je samostan središče kulturnega življenja. Menihi so častili, laiki pa so jih podpirali. Slovesnost noviciat, imenovana ''šinbju'', je najpomembnejši dogodek za dozorevajočega dečka, ki vstopa v samostan. Vsi fantje v budističnih družinah so želeli postati novinci (začetnik budizma), preden so dopolnili starost dvajset let in postati menihi po dvajsetem letu. Dekleta imajo obred ''ušesnega piercinga'' v istem času. Burmanska kultura je najbolj očitna v vaseh, kjer imajo lokalne festivale vse leto, pri čemer je najpomembnejši ''festival pagoda''. Mnoge vasi so skrbniki ''natov'', vraževerje in tabuji so vsakdanjost.

Britanski kolonialisti so v Burmo uvedli zahodne kulturne prvine. Izobraževalni sistem Burme deluje po zgledu Združenega kraljestva. Vplivi kolonialne arhitekture so najbolj očitni v večjih mestih, kot je Jangon. Veliko narodnih manjšin, zlasti Kareni na jugovzhodu ter Kačini in Čini na severu in severovzhodu izvajajo krščanske obrede. V Wikipediji