Abraham

|image = |imagesize = 250px |caption = Rembrandt (1635): Žrtvovanje Izaka |birth_name = Abram |birth_place = |death_place = |resting_place_coordinates = |spouse = Sara, Hagara, Ketura |children = Izmael (s Hagaro), Izak (s Saro), s Keturo: Zimrán, Jokšán, Medán, Midján, Jišbák, Šuah }}

Abraham (; sirsko ܐܒܪܗܡ ''Oraham''; ʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva ( v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.

Najprej se je imenoval Abram. Ime Abraham je dobil po sklenitvi zaveze z Bogom, kakor je opisana v 17. poglavju ''1. Mojzesove knjige''. Abram in Abraham sta narečni različici istega imena, čeprav priljubljena etimologija daljšo obliko razume kot »oče mnogih«. Njegova zgodba je zgodovina ustanovitve zaveze med Abrahamom in Bogom: Bog je poklical Abrahama, naj zapusti svojo deželo, družino in dom v Mezopotamiji zaradi nove dežele, družine in zapuščine v Kanaanu, ''obljubljeni deželi''. Pojavile so se grožnje zavezi – nezmožnost zaploditi potomca, grožnja vezanosti na Egipt, pomanjkanje strahu pred Bogom. Vse so prešle in zaveza je bila vzpostavljena. Abrahamova zgodba se konča s smrtjo in pokopom njegove žene Sare v grob, ki ga je kupil v Hebronu (mesto v južni Judeji). Pred tem je svojega potomca Izaka poročil z ženo iz svojega ljudstva. Ti dve epizodi označujeta prvo pravico njegovih potomcev do dežele in nato izključitev prvotnih naseljencev, Kanaancev, iz izraelskega patrimonija.

Svetopisemska interna kronologija uvršča Abrahama okrog leta 2000 pr. n. št., toda zgodbe v 1. Mojzesovi knjigi ne morejo biti povezane z znano zgodovino tistega časa. Zato se večina biblične zgodovine več ne začenja z obdobjem očakov. V Wikipediji